Aleš Žagar je solastnik podjetja Natural Log House, ki sta ga skupaj z ženo ustanovila že leta 2013, najprej pod drugačnim imenom. Z blagovno znamko Natural Log House želi prodreti na tuja tržišča. Žagar se z oblikovanjem lesa ukvarja od nekdaj. Izdeloval je različne stvari, od stolov, miz, posodic do majhnih hišk. Dokler ni prišel do ideje, da bi bila njegova tržna niša izdelovanje brunaric oziroma naravnih hiš iz hlodov. Prvo brunarico je Žagar leta 2010 postavil zase. “Vedno sem govoril, da če bom imel kdaj hišo, bo ta lesena. In to se je tudi zgodilo. Naj povem, da je bila to prva hiša, ki jo je delal Slovenec, s slovenskim lesom in strojem,” je povedal.

Preden je začel z gradnjo lesenih hiš je raziskoval, kako so včasih ljudje v naših krajih, predvsem kočevski Nemci, gradili. Pri svojem delu se rad vrača nazaj k naravi in enostavnosti.

Vse brunarice, ki so jih do sedaj v podjetju zgradili, so naredili ročno. Pri začetnem postopku gradnje, brunarico Žagar najprej sestavi pri sebi doma, in sicer do strehe. Ko se brunarica razstavlja se pripravi za električno in ostalo inštalacijo. Hiše so spojene z jesenovimi klinci, tako kot so bile v preteklosti. Med brune se dodaja ovčjo volno, pri strani pa kavčuk kot tesnilo – ko se vse to skupaj spoji, ni možnosti, da kaj zapiha vmes.

“Dobra stvar pri brunarici je, da lahko sliko obesiš kamorkoli,” se je pošalil in dodal, da je bivanje v brunarici zelo zdravo, sploh za alergike na pršice, saj je les antistatičen. V notranjosti lahko po želji kombiniraš različne vrste pohištva ali pa se igraš z lesom ter s koreninami in vejami narediš npr. čudovito posteljo.

Izpostavil je tudi prednosti in slabosti takšne gradnje. Življenje v leseni hiši predstavlja naraven in zdrav način bivanja, poleg tega pa je selitev hitrejša kot v zidani. Slabost takšne hiše pa zna biti višja investicija na začetku, večji prenos zvoka – les je namreč dober prevodnik zvoka ter začetno posedanje. Ob slednjem je poudaril, da če izdelavo brunarice izvedemo strokovno, posedanje ne predstavlja težave. Največja nevarnost, ki grozi lesenim hišam je vlaga, zato je nujna pravilna sečnja lesa, ki naj bi se izvajala v zimskem času. Osnovna zaščita lesa je običajno impregnacija.

Žagar je gradnjo hiš iz hlodov združil z postavitvijo temeljnih kamnov in z geobiologijo. To je veda, ki se ukvarja z medsebojnimi vplivi med človekom in okolico: sestavo zemljišča, na katerem je zgrajena hiša, njeno orientacijo, materiali iz katerih je grajena,… Negativni vplivi so lahko vzrok mnogim težavam in boleznim. “Spoznal sem, da pri gradnji niso pomembni le zdravi naravni materiali, ampak so pomembne tudi postavitve na prava mesta, kjer ni sevanja. Od takrat strankam po želji to izmerimo, preden začnemo z gradnjo. Preko naših dedov smo pričeli tudi s postavitvijo temeljnih kamnov, saj je bivanje v hiši s kombinacijo vsega tega bolj zdravo,” je še povedal Žagar.

Prvo srečanje Podjetniškega inkubatorja Kočevje s podjetjem je bilo na predavanju Kava z idejo – inovativne ideje. Aleš Žagar se je takrat prvič seznanil z delom inkubatorja in v njem videl možnost in dodatno podporo pri svojem delu. Mentorji in svetovalci s Podjetniškega inkubatorja Kočevje so mu pomagali pri vizualnih komunikacijah ter postopku zaščite intelektualne lastnine. Skupaj so nadgradili tudi poslovni model ter se povezali s potencialnimi kupci in dobavitelji.

Lastnica podjetja, Petra Blaznik Žagar o sodelovanju z inkubatorjem pravi: "Podjetniški inkubator Kočevje nam je odprl nove poglede na podjetništvo, z nasveti pomagal pri pozicioniranju na trgu in oblikovanju poslovnega modela. Izpostavila bi tudi podjetniške delavnice, na katerih sem pridobila konkretna znanja."