Išči

O gozdu in lesu kot razvojni priložnosti skupaj za eno mizo

V okviru že tradicionalnega Festivala lesa, ki je potekal od 10. do 15. oktobra 2019 so se v petek 11. oktobra v prostorih KCK zbrali predstavniki različnih deležnikov iz gozdarstva in lesarstva ter razpravljali o aktualnih temah. Letošnji forum na temo “Gozd in les kot razvojni priložnosti za regionalni razvoj” so zasnovali SRIP - krožno gospodarstvo in SRIP - Pametne stavbe in dom z lesno verigo.

Namen letošnjega foruma je bil povezati strokovnjake tako iz lesarstva kot gozdarstva, da skupaj ustvarjajo strategije iz obeh resorjev ter na ta način doprinesejo k boljšim in lažjim rešitvam.

Predavatelji so se dotaknili številnih tem, ki se dotikajo naših gozdov in lesne industrije ter se osredotočili tudi na prihodnost, ki na tem področju predvideva številne spremembe.

Večina se jih je strinjala, da je vpliv klimatskih sprememb na razvoj gozdov ključen in je potrebno o tem ne samo razmišljati in se pogovarjati, temveč je nujno že zdaj iskati rešitve. 

Kot je uvodoma pojasnila Mojca Dolinar, iz Agencije Republike Slovenije za okolje, je s temperaturnim porastom povezan temperaturni stres ne samo za ljudi, ampak ves živi svet. Pri nas se je temperatura v zadnjih letih dvignila za 2 stopinji Celzija, hkrati pa se je povečalo tudi število padavin, medtem ko je snega vse manj. Vse skupaj močno vpliva na vodni krog, posledično pa se spreminjajo pretočni režimi. Tako beležimo čedalje več poplav in pa sušnih obdobij. V prihodnje pa se bo kot je znano, vse to samo še stopnjevalo. 

Dr. Matija Klopčič iz Biotehniške fakultete je potrdil, da klimatske spremembe vplivajo na spremenjeno rast in pomlajevanje dreves in sestojev. Ekstremni dogodki kot so suša, žledolomi, vetrolomi, podlubniki, se bodo z leti samo povečevali. “Simulacije razvoja gozdov kažejo večje spremembe drevesne sestave, saj se je povečal delež več vrst dreves kot so hrast in javor, bukev pa se premika v višje lege,” je povedal dr. Bončina.

Zaradi klimatskih sprememb je tako čedalje več tveganja in negotovosti pri upravljanju in gospodarjenju z gozdovi. Vse to vodi k večji možnosti poškodb in mortalitete drevja in sestojev, pojavljajo pa se tudi novi povzročitelji bolezni le teh. 

Poleg tega so se predavatelji dotaknili tudi lesno proizvodnih potencialov naših gozdov. “Z gozdovi je treba delati na način, da se naravna gozdna rastišča ohranjajo. Produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč se spreminjajo zaradi podnebnih sprememb. Informacija o rastiščih pa je pomembna zaradi potencialov naprej, ki jih lahko s smotrnim gospodarjenjem izkoriščamo,” je pojasnil dr. Andrej Bončina, ravno tako iz Biotehniške fakultete. Ob tem se je dotaknil tudi načrtov za trajnostno gospodarstvo z gozdovi. Država ima v lasti 20 odstotkov gozdov, ostalo je v zasebni lasti. Zato je še toliko bolj pomembno racionalno in učinkovito gospodarjenje, saj bodo dobrih rezultatov deležne naše naslednje generacije.

O škodi zaradi podnebnih sprememb v naših gozdovih je spregovoril Jože Mori, iz Zavoda za gozdove. V zadnjih letih je bilo veliko sečnje dreves , ki so jih povzročili podlubniki in žledolomi. Povprečni letni posek je običajno znašal 40 odstotkov, zaradi podnebnih razmer pa se je povečal na 70 odstotkov. Podlubniki in vetrolomi prizadenejo večinoma smreko, medtem ko snegolomi in žledolomi po večini listavce. V naših gozdovih sta najbolj prizadeta smreka in bukev.  Škode ob ujmah so velike, najbolj prizadeti so lastniki gozdov, saj jim poleg vsega še padejo cene lesa. Zato je po Morijevih besedah nujno sprejeti mehanizme za učinkovito sanacijo. Potrebna je organizacija različnih služb in izvajalcev ter zakonodaja, ki bo prilagojena klimatskim spremembam. 

Po besedah Igorja Milavca,  iz Gospodarske zbornice, se je lesnopredelovalna panoga krčila od konca osemdesetih let do leta 2014. Zdaj spet uspešno raste in v lanskem letu je bilo rekordno leto po dobičku, produktivnosti  ter zaposlitvah. “Čim več lesa moramo pridelati doma. Vedno bolj se krepi lesena gradnja. Zato je nujna digitalizacija in sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami. Brez tega ne bomo uspeli držati koraka,” je še dodal.

Z vsemi spremenljivimi dejavniki je potrebno razmišljati tudi o spremembah lesnopredelovalne industrije v prihodnosti. Sašo Gorjanc, iz Zavoda za gozdove je menil, da je danes izziv iskati ravnovesje med naravovarstvenim in trajnostnim razvojem. Ob primerih je ponazoril, kako so skozi projekte spodbujali naravi prijazna podjetja. “Naravi prijazna podjetja zagotavljajo dobiček in dodano vrednost tako lokalnim prebivalcem kot domači okolici,” je še dodal.

Med drugim so se udeleženci foruma dotaknili tudi tem kot so rabe lesa v energetske namene, stanja lesnopredelovalne industrije in njen prehod v industrijo 4.0, trajnostnega in krožnega biogospodarstva, vizije evropskega gozdno lesnega sektorja do leta 2040,...

Po predavanju je sledila javna razprava in večina poslušalcev je poudarila, da želijo, da bi gozdove zapustili našim zanamcem kot so jih nam naši predhodniki. Ob tem je nekdo poudaril, da vidi rešitev z uvajanjem novih tehnologij, ki jih v tujini nekateri že izvajajo.

Drugi velik izziv med prisotnimi je bil izražen za lastnike gozdov. Aktivnih je vsako leto manj, z gozdovi pa je potrebno zgledno ravnati. Potrebno bi bilo poiskati mehanizme, ki bi neaktivne lastnike spravile nazaj v funkcijo. Poleg tega je potrebno v evropski skupnosti prepoznati vrednost slovenskega lesa ter veliko več narediti za promocijo tako v tujini kot doma. 

Prijavite se na inkubatorjeve e-novice:

Nismo eni tistih, ki vam redno polnijo vaš inbox.
Od nas boste prejeli novice približno enkrat na dva tedna.

Podjetniški inkubator Kočevje
Trata XIV 6a
1330 Kočevje, Slovenija

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Najdete nas tudi