Išči

Prvi koraki pri registraciji turistične kmetije

Podjetniški inkubator Kočevje je konec februarja v Mestno kavarno Kočevje vabil na promocijsko-motivacijski dogodek z naslovom “Kava z idejo - Kako registrirati turistično kmetijo”, ki ga je vodil Albin Likar, lastnik turistične kmetije Lukčeva domačija. Likar z ženo Andrejo že vrsto let uspešno vodi prvo igrificirano turistično kmetijo v Kostelu.

Razvoj turističnih kmetij in njihovih dejavnosti je v Sloveniji v zadnjih letih precej v porastu. Vse večje pa je tudi povpraševanje po obisku neokrnjene narave, ponudbi zdrave ekološke hrane in malo drugače preživetega prostega časa. 

Mogoče marsikdo od nas razmišlja o takšni dejavnosti, pa se zaradi nesmiselne zakonodaje na tem področju ne upa storiti prvega koraka. Strah pred birokracijo, neznanjem, inšpekcijami in še čem že v kali zatre idejo, ki bi lahko prerasla v uspešen posel. Albin Likar je na predavanju predstavil svoje izkušnje in začetke pri nastajanju njihove kmetije ter tudi o težavah, na katere so naleteli. “Bodite pogumni in vztrajajte. Tudi, če naredite napako, se ne ustrašite. Ustrezne inštitucije vam bodo pomagale skozi vse potrebne postopke,” je pojasnil Albin Likar. Ob slikovitem prikazu nastajanja njihove kmetije ter o tem, kaj vse spada med dejavnosti na turistični kmetiji, kaj vse lahko opravljate na njej in kako na najlažji način registrirati to dejavnost, je gostom odgovoril tudi na vprašanja, ki so jih zanimala.

Kot je v uvodnem nagovoru povedal se je že na začetku smiselno vprašati, kaj sploh želimo nuditi in prodajati ter ali imamo dovolj kmetijske zemlje. “Zemljo lahko najamete, ni nujno, da je vaša. Za dejavnost potrebujete najmanj hektar primerljivih površin kmetijske zemlje. Po kriterijih, ki so napisani v zakonu o kmetijstvu, morate imeti registrirano kmetijsko gospodarstvo (RKG)  ter imeti identifikacijsko številko vašega kmetijskega gospodarstva (MID). In kako veste, da imate to številko? Če ste za preteklo leto oddali subvencijsko vlogo, potem jo imate. V nasprotnem, izpolnite vlogo in jo odnesete na ustrezen oddelek na Upravni enoti, kjer dobite smernice za naprej,” je pojasnil Albin Likar. 

Da lahko opravljate osnovno kmetijsko dejavnost in prodajate pridelke, morate imeti kmetijsko gospodarstvo. Če pa svoje primarne pridelke predelujete v izdelke, morate imeti dodatno dopolnilno dejavnost. Dopolnilnih dejavnosti na turistični kmetiji je veliko in nekatere imajo specifične pogoje za registracijo in opravljanje dejavnosti. Izpolnjevanje vseh pogojev dokazujemo sproti ob registraciji.   Ob tem je izpostavil tudi razliko med dopolnilno dejavnostjo in samostojnim podjetništvom. Kot je povedal lahko ima več družinskih članov registrirano dopolnilno dejavnost, vendar nikoli dva družinska člana ne smeta imeti registrirane iste dopolnilne dejavnosti. Tudi če imate v lasti podjetje, to ne sme opravljati enake dejavnosti kot je registrirana dopolnilna dejavnost. V kolikor se po uradni dolžnosti to ugotovi, vam UE ne bo izdala dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti.

Pojasnil je tudi pravila o prodaji izdelkov. Izdelke lahko prodajajo nosilci dejavnosti, člani kmetije ter zaposleni. Določeno je tudi, kje se lahko izdelke prodaja, ali doma, na njivi, na drugih lokacijah,… "Doma pridelana hrana je ena glavnih privlačnosti na kmetiji. Vendar je treba upoštevati, da mora  kmetija zagotoviti najmanj 30 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 30 odstotkov jih lahko kupi v trgovini, ostalo pa mora kupiti od drugih kmetij,” je o pogojih pri ponudbi hrane pojasnil Likar. Kdor se odloči ukvarjati s predelavo živil rastlinskega ali živalskega izvora, se mora obvezno in pravočasno registrirati pri Uradu za varno hrano oziroma pri VURSu

 Seveda ne smemo pozabiti, da je potrebno vsa živila za prodajo ustrezno označevati, pri tem vam bo pomagal pravilnik o označevanju izdelkov. Prav tako pa je potrebno izdajati račune za izdelke predelane iz lastnih pridelkov.

Predstavil je še razlike med ponudbami različnih vrst kmetij za turistično dejavnost. Tako se lahko odločimo za kmetijo z nastanitvijo, izletniško turistično kmetijo, vinotočem, osmico ali planšarijo. Izletniška turistična kmetija se od ostalih razlikuje po tem, da ne ponuja prenočišč ter deluje ob koncu tedna. Kmetija z nastanitvijo nudi tudi prenočevanje, vendar je dovoljen obseg do 30 ležišč oziroma do 10 sob ter največ 60 sedežev za goste. Likar je še omenil, da lahko kamp sprejme največ do 30 oseb ter da minimalni tehnični pogoji zahtevajo prostorsko in funkcionalno zaokroženost. Za vse oblike turističnih kmetij pa velja, da morajo imeti na vidnem mestu izobešen obratovalni čas ter cenik storitev opremljen z kategorijo nastanitve in nazivom.

Pri urejanju kmetije je pomembna tudi avtohtona zunanja ureditev, ki naj bi bila v skladu s krajevnimi arhitekturnimi značilnostmi. “Dobro je, da že vnaprej razmišljamo o izbiri postavitve prostorov. Obvezno mora biti kmečka kuhinja ločena od izbe. Sicer pa za sobe in apartmaje na turistični kmetiji velja pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov. Na turistični kmetiji tudi ni dovoljeno imeti točilnega pulta z značilnimi gostinskimi napravami za točenje. Izletniška kmetija mora imeti toaletni prostor ločeno za M&Ž, kuhinjo za pripravo jedi ter kmečko izbo za strežbo hrane in pijače,” je povedal Likar in dodal, da mora kmetija v primeru, da prodaja kupljeno pijačo, dobiti soglasje svoje občine. Ta ji tudi odobri in potrdi obratovalni čas turistične kmetije.

Pri ureditvi prostorov je podal tudi nekaj smiselnih priporočil. Opozoril je na zaščito pred glodalci in mrčesom, na priključitev na vir pitne vode, na pravilno odvajanje odplak, na naravno prezračevanje, na primerno osvetlitev prostorov, na ločene čiste in nečiste prostore, na poseben prostor potreben za pakiranje in skladiščenje izdelkov,.. “Smiselno je, da je zemljišče pred objektom protiprašno obdelano, da so surovine v skladišču dvignjene od tal in podobno,” je priporočil Likar.

Dotaknil se je tudi pogojev, ki veljajo za osebe, ki delajo na kmetiji. Ob tem je poudaril, da je obvezna uporaba delovne obleke in obutve iz ustreznih materialov, da morajo biti sanitarije za osebje ločene od sanitarij za goste, da se čistila shranjuje ločeno od hrane in podobno. “Osebe, ki delajo na kmetiji morajo biti zdrave ter imeti znanje s področja higiene živil in osebne higiene. Morajo znati ravnati v skladu s smernicami dobre higienske prakse ali HACCP,” je še pojasnil Likar.

Predavanje je bilo organizirano v okviru projekta SIO 2018 - 2019, ki ga sofinancira Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj.  

Prijavite se na inkubatorjeve e-novice:

Nismo eni tistih, ki vam redno polnijo vaš inbox.
Od nas boste prejeli novice približno enkrat na dva tedna.

Podjetniški inkubator Kočevje
Trata XIV 6a
1330 Kočevje, Slovenija

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Najdete nas tudi